Spoštovani, spletni naslov www.myday.si uporablja piškotke, ki so namenjeni beleženju obiska. Spletna stran ne uporablja piškotkov, ki bi vsebovali vaše osebne podatke.

Ali dovolite uporabo piškotkov na tem spletnem naslovu?
Rojeni na ta dan
Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger
Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger je bil avstrijski fizik in nobelovec.
32. teden v letu
12. Avgust 2017

Pomembni dogodkiNazaj

Zgrajena avtocesta A1 Šentilj - Ljubljana - Koper12.8.2005

Wikipedia (29 Jul 2013, 14:09)

Avtocesta A1 Šentilj-Srmin, (imenovana tudi "Slovenika") na osi severovzhod - jugozahod Slovenije, je dolga 245,3 kilometrov. A1 povezuje večja slovenska mesta Maribor, Celje, Ljubljano, Vrhniko, Postojno in luko Koper.

Avtocesta A1 je sestavni del petega evropskega prometnega koridorja (Lyon-Kijev), ki povezuje Lyon, Milano, Benetke, Trst, Koper, Postojno, Ljubljano, Celje, Maribor, Lendavo, Budimpešto, Kijev. Prav tako poteka v smereh evropskih cest z oznako E70, E57 in E59.


Zgodovina

V letih 1970 - 1972 je bila zgrajena prva slovenska (takrat tudi jugoslovanska) štiripasovna avtocesta: Vrhnika - Postojna na t.i. primorskem avtocestnem kraku avtoceste A1 (predana prometu 29. decembra 1972). In prav primorski avtocestni krak je bil tudi najprej v celoti zgrajen (23. novembra 2004). 12. avgusta leta 2005 so z dokončanjem odseka prek Trojan zaključili tudi povezavo med Mariborom-jug, Celjem in Ljubljano. Zadnji 10,5 km dolg odsek celotne avtoceste med Pesnico in Mariborom (Ptujsko cesto) je bil predan prometu 14. avgusta 2009 in s tem je bil v celoti končan tudi Štajerski del avtoceste A1. Skupna dolžina od meje z Avstrijo pri Šentilju do Srmina pri Kopru tako znaša 245 klm.


Značilnosti

Avtocesta A1 je v celotni dolžini štiripasovna cesta z ločenimi smernimi vozišči in odstavnimi pasovi povsod razen v predorih, kjer jih ni. Vozni pasovi so široki 3,75 m, odtsavni 2,5 m in robni pas 0,5 m. Ker cesta poteka po zelo različnem terenu od ravninskega do hribovitega, so temu prilagojeni tudi nekateri horizontalni in vertikalni elementi. Posebej zahtevni z vidika geotehničnih razmer so bili odseki Vransko-Trojane-Blagovica ter potek avtoceste preko Ljubljanskega barja, kjer je bila uporabljena posebna metoda gradnje z drenažnimi koli in predobremenilnimi nasipi. Za oba odseka je značilno zahtevna gradnja premostitvenih objektov in podpornih in opornih konstrukcij. Na Primorskem delu je bil zagotovo najzahtevnejši odsek, kjer je bilo potrebno na kratki razdalji premostiti večjo višinsko razliko, to je sestop preko Kraškega roba. Na tem mestu je bil zgrajen največji viadukt Črni kal in dva dvocevna predora, ter še več drugih premostitvenih objektov.


Cestnina

Cestnina se je pričela pobirati že ob otvoritvi prvega odseka avtoceste A1 od Vrhnike do Postojne. To je bil takoimenovan "zaprti sistem" cestninjenja. Na vsakem priključku in na začetku in koncu je bila postavljena cestninska postaja. Tak sistem je veljal kasneje tudi na Štajerskem odseku. Po sprejemu Nacionalnega programa izgradnje avtocest pa se je način cestninjenja za nove odseke spremenil v "odprt sistem", kar pomeni da je bilo zgrajenih le nekaj novih čelnih cestninskih postaj, stare na priključkih pa so se le delno (smiselno glede na uporabo avtocest) porušile.

   
" Najlepši trenutki v naših življenjih."